“Imamo v Savinjski dolini bobra?”

V dolini podatka o pojavljanju bobra (Castor fiber) še ne poznamo, zato je dosti bolj verjetno da ste srečali nutrijo (Myocastor coypus). Tako kot bober je nutrija velik glodavec, vezan na vodna okolja. Čeprav sta si za neizkušeno oko dokaj podobna, pa nutrijo od bobra najlažje ločimo po repu – ta je pri slednjemu zelo ploščat, pri nutriji pa podolgovat in v prerezu okrogel. 

Nutrija je v Sloveniji tujerodna invazivna vrsta. Kot tujerodne označujemo vrste, ki se danes pojavljajo izven območja naravne razširjenosti (večinoma zaradi človekovega vnosa), invazivna pa vrsta postane, ko se v novih območjih ustali in tam, zaradi neprilagojenosti tamkajšnje življenske združbe, negativno vpliva na obstoječi ekosistem in domorodne vrste. Poleg nutrije v Sloveniji poznamo številne druge tujerodne invazivne živalske in rastlinske vrste, kot sta npr. japonski/češki dresnik (Fallopia japonica/ x bohemica) in harlekinska polonica (Harmonia axyridis). 

Izvorna domovina nutrije je Južna Amerika, v Sloveniji (kamor smo jo zanesli zaradi njenega krzna) pa se čedalje pogosteje pojavlja širom države, v zadnjih letih pa jo lahko opazujemo tudi v Spodnji Savinjski dolini. Sem se je verjetno razširila iz območja reke Save.  Poleg negativnega vpliva na druge organizme, lahko nutrija vpliva tudi na obstoječo infrastrukturo, saj med drugim spodkopava nasipe, kar ogroža poplavno varnost. Z morebitno izgradnjo suhih zadrževalnikov lahko tako pričakujemo povečano širjenje te vrste in hkratno povečanje njenega (negativnega) vpliva.